Šolsko leto se izteka, šolske ure se vlečejo, popoldneva pa minevajo s svetlobno hitrostjo. Do prejema spričeval nas loči samo še dober mesec. V tem času pa še veliko preveč testov in izboljševanja ocen. Sama sem s svojim trenutnim uspehom kar zadovoljna. Če bi se malo bolj potrudila, bi lahko bilo boljše. Po drugi strani, bi pa lahko bilo tudi precej slabše. Ciljam na prav dobro zaključen 2. letnik. In upam, da mi bo uspelo. (;
Sedaj pa se vračam k členonožcem, kamor mimogrede spadajo pipalkarji, raki, žuželke in stonoge, ki imajo lahko najmanj 7 parov nog in se, če slučajno ne veš delijo na dvojnonoge in strige, ki imajo strupne žleze in so mesojede. Verjetno se ti niti ne sanja, da brizgači dihajo z zadnjim delom črevesa, spadajo pa pod iglokožce, kjer so tudi morski ježki, zvezde, lilije in pa kačjerepi. Na brazdnih nožicah imajo priseske, kleščice ali pa iglice. Kaj pa to, da so predniki sesalcev plazilci, ki imajo amnijonsko jajce, zaradi česa jajca odlagajo na kopnem, saj amnijon omogoča, da zarodek v jajcu diha, brez da bi izgubljal vodo. Pri vrečarjih pa se mladič skoti slabo razvit, zato ga mama nosi v vreči, ki je pri krtih in oposumih obrnjena nazaj, pri kengurujih in koalah se pa nahaja na sprednji strani. Žuželke imajo dva para kril, prvi par so pokrovke, drugi pa utripače. Medtem, ko ima deseteronožec pet parov hodilnih in pet parov plavalnih nog. Nočni metulji so vešče, ki so bolj kosmate od dnevnih. Paglavec pri dvoživkah diha z zunanjimi škrgami in kožo, odrasla žival pa s pljuči in škrgami. Med lihoprste kopitarje uvrščamo konje, osle, zebre, medtem ko pri sodoprstih, ki hodijo po nohtu sredinca in kazalca, najdemo prežvekovalce, kamele in prašiče. Za pajka je značilen recelj in pa predilne bradavice, ki so sistem šob, s katerimi pajek prede mrežo. Posebej zanimivi so paščipalci, ki nimajo strupenega zadka. Suhe južine pa lahko aktivno odtrgajo del telesa, čemur pravimo avtotomija. Pri pticah in sesalcih pa je izločalo končna ledvica. Zanimivo, kajneda ?! :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar